Da nam ne bi slučajno kdo očital, da nič ne skrbimo za svojo kulturno razgledanost in da je najkulturnejši dogodek, ki smo ga obiskali, Tequila Night, smo se odločili obiskati Opernhaus in si ogledati balet Romeo in Julija. No, no, nikar tako široko ne odpirajte ust!
Glede na to, da je bil za vse udeležene to prvi obisk baleta, je bil končni izid precej pričakovan. Štirje od šestih nikdar več nočejo položiti noge v opero, dva pa sta neodločena oziroma se morda celo rahlo nagibata na drugo stran, k možni všečnosti.
Če se še malo pomudim pri sami zgodbi in interpretaciji, sicer nisem ravno poznavalec Shakespeareja, še manj pa baleta, pa vendarle mi moje gimnazijsko znanje in razumevanje Romea in Julije nekako ne da miru po včerajšnjem večeru. Uvodni prizor se torej začne z bitko med dvema vojskama. Ne družinama, vojskama. Nato vojaki na plan povlečejo velike, rdeče zastave, z napisi v francoščini, a zapisanimi v cirilici. Mimogrede, režiser je Francoz, plesalci pa iz dvanajstih različnih držav. Kasneje so imeli Romeovi člani družine na rokah še rdeče trakove, kar je resnično spominjalo na stare, dobre proletarske čase.
Dobro, konec koncev je čas relativna stvar in postavljanje klasičnih zgodb v nova okolja ni nič nenavadnega. Romeo je torej revolucionar, Julija pa hčerka aristokratov. A potem pride zaključek. Julija neumre, Romeo jo najde, spije strup. Julija se predrami, vidi mrtvega Romea in se ustreli. Vse lepo in prav, dokler se na odru ne pojavijo vojaki, ki očitno prihajajo iz dolge in mučne bitke. Eden izmed njih opazi na tleh trupli protagonistov. Stopi bliže, odrine Julijino telo z Romea, pobrska po njegovih žepih … In mu vzame denarnico. Zastor.
Romeo in Julija v vsem svojem blišču.
A če pustim to ob strani, me je, kot popolnega baletnega laika predstava precej navdušila. Razen nekaj očitnih spodrsljajev pri dvigih in piruetah, je bila predstava precej sproščena in na trenutke celo smešna, kar me je, moram priznati, malo presenetilo, saj sem pričakoval resnost, red ter disciplinirane in brezhibne gibe.
Prijetno popoldne. Sedaj pa je treba videti še katero izmed ‘železnih’ predstav, Labodje jezero na primer 🙂
kulturnik, in kaksno analiticno opazovanje! sam ziga, mene zanima kasne so ble baletke..drgac pa tud slovenska opera sprav ksn hud balet skupi in se je nikakor ni za prevec bat..ce bo se ksna ponovitev priporocam Arhitekturo tisine. ej, jutr je haloweeeeeeen, a bos frankenstein[ne prevec diskretna opazka na visoko celo:]
no, da ti takoj odbijem eno repliko, ne nam z*id!