Čakala nas je torej še druga ekskurzija, tokrat v Lepizig.
Moje drugo snidenje s tem mestom je bilo nekoliko bolj deževno kot prvo, tako da smo vodeni ogled mesta izpeljali po nekoliko hitrejšem postopku, potem pa smo se zavlekli v Kartoffelhouse No. 1 in si privoščili kosilo. Lahko si zamislite, kaj smo jedli 🙂
Samo mesto je drugače precej lepo, z mnogimi pasažami in ozkimi prečnimi ulicami, je bilo pa tako kot Dresden po drugi svetovni vojni bombandirano in precej zgradb je še v obnovi. Nakupovalni center pod največjo enosmerno žalezniško postajo v Evropi (vlaki ne vozijo skozi, ampak se pripeljejo in odpeljejo v isto smer) pa je tudi temu primeren – ogromen. Žal za kaj več kot prigrizek in metanje oči na izložbe ni bilo več moči.
Galerija: Leipzig
Ojoj zzigc kje naj zacneva? Sej ne rečm da ga mava že mal v rt (alkota namreč), sam Rodos?!? pa zdej še sivi Leipzig? kva nis nč povabu, pizda…:) uglavnm prlet enkat na en mučn, dumč kufe. d se mau pomenmo, kako pa kej pasaže pa to. 🙂 Pnes kej kramperja dam, da ga bomo kej u roštilju obrniu.Tako , tako. Torej lep pozdrav , pozdravček, pozdravček, čez Leipzig leti, le-tam se ustavi, kjer Zzigc zivi. Cauci, pa-pa
Upam, da se bo v Leipzigu obrnu, pa prletu nazaj do Chemnitza 😉 Bosta mogle še enkrat brez stvari v riti prebrt 😛
Drgač bo pa težku s kramperjam, so tile poljaki čist usekan na kartofl, tku da uhka sam kšn šnicl dam prpelm …
Mmmm, dummmmč kufee. Se že zdej najavm za čez božične praznike 😉