Slovakinija

Zamenjevanje Slovenije in Slovaške postaja počasi že prav s smešno. Izkazalo se je, da niti nekateri izmed Poljakov, s katerimi se družimo že od vsega začetka, niso točno vedeli, od kod prihajamo.

Sicer se vsi trije trudimo, da bi razjasnili pojme, a imeni in zastavi sta si resnično preveč podobni, da o jezikovnih značilnostih (Slovenka v Slovenščini pomeni Slovenka, v Slovaščina pa Slovakinja, oboji uporabljamo pridevnik Slovensko za opisovanje svoje države) sploh ne govorimo. Resnici na ljubo pa tudi sam nikoli nisem gotov v razliko med Litvo in Latvijo, pravilnost prevoda njunih imen v tuje jezike ter njun zemljepisni vrstni red (Estonija, Latvija, Litva od severa proti jugu o.p. 🙂 ).

V teh dneh smo imeli oz. še imamo vsi trije predstavitve svoje države, vsak v svoji skupini, in lepo je slišati, da si sošolci po ogledu tudi želijo obiskati Slovenijo. Precej šokanten se jim zdi tudi podatek, da imamo svoj jezik, glede na število prebivalcev, hkrati pa tudi med trideset in petdeset narečij in dialektov. Če se nekoliko poigramo s številkami, to pomeni, da določen dialekt govori med 45.000 in 60.000 ljudi.

Za lažjo predstavo o tem, kaj smo predstavili, prilagam tudi svojo predstavitev (nekoliko prirejeno za splet).

Med tistimi, ki nas poznajo, pa je precej razvpita naša majhnost. Že prvi dan sva tako od enega izmed domačinov slišala šalo na račun planiške skakalnice: “Zakaj v Planici nikoli ne skačejo z najvišjega zaletišča? Ker bi pristali v Italiji.” Podobno velja tudi za prepoved poslušanja glasne glasbe v Sloveniji, saj bi le-ta lahko pretirano zmotila sosednje države in povzročila mednarodni spor.

Problem torej ostaja, je pa razveseljivo vsaj dejstvo, da so ljudje vsaj slišali za našo državico, čeprav niso povsem gotovi, v katerem delu Nemčije leži.

• Predstavitev Slovenije 9,5 MB (Powepoint in promocijski video)