Papirček sem, papirček tja

V zadnjih nekaj dneh smo se vsi erasmusovci v Chemnitzu igrali s papirčki.

S Tino sva sledila lično napisanim navodilom v knjižici Die ersten Schritte in Chemnitz (Prvi koraki v Chemnitzu). Tako je bil najina prva postaja Studentenwerk Chemnitz, Abteilung Wohnen und Technik, kjer sva prejela pogodbo za bivanje v domu. Ves čas naju je spremljala in usmerjala tudi Claudia, Tinina Patin.

Tako naju je torej na oddelku za študentske domove sprejela zelo prijazna študentka, ki si je za naju vzela dobre pol ure in naju temeljito zapisala v sistem ter naju z zelenimi potrdili poslala na blagajno dve nadstropji nižje. Prosila pa naju je tudi, da naj ji vsekakor prineseva nazaj potrdilo o plačilu, da si bo lahko ustvarila arhivsko kopijo. Tako sva na blagajni poravnala kavcijo 260 EUR, ki jo prejmeva povrnjeno ob odhodu, za kar pa se morava vsekakor najaviti nič kasneje kot šest tednov pred datumom odhoda, da bo blagajna likvidna in nama bodo pripadajočo kavcijo lahko izplačali. Poleg tega pa sva poravnala še 120 EUR za prvi mesec bivanja v domu, kar je trideset evrov manj, kot naju bo stalo sicer, saj sva prispela šele sedmega v mesecu. Vsekakor zalo prijazno od njih.

Po prijetni vadbi in utrjevanju zadnjice na stopnicah, je bil naša naslednja destinacija center mesta, do koder smo se odpeljali z avtobusom. Napotili smo se v poslovalnico Sparkasse, kjer so nam prijazno povedali, da si morajo za nas vzeti najmanj pol ure, če res želimo odpreti dva računa, da pa so trenutno zalo zasedeni in da naj poskusimo v sosednji poslovalnici za vogalom. Tako smo se ponovno odpravili v chemnitzski dež in odčmokotali v sosednjo ulico, kjer so nas prijazno prosili, naj vsekakor počakamo v prostoru za čakanje, da bo eno izmed dveh okenc prosto, to pa nikakor ne bi smelo trajati več kot deset minut. Res nas je po osmih minutah prijazna uslužbenka povabila k mizi, kjer smo razložili naš namen; odpreti dva računa za erasmus študenta. Opravičila se je še za minutko in po krajšem pogovoru s sodelavko nam je razložila, da potrebujemo potrdilo z občine, s katerim potrjujemo, da smo res v Chemnitzu in da resnično študiramo na TU Chemnitz. Kar pa nas je nekoliko presenetilo, saj se ta korak v naši knjižici nahaja šele na devetem mestu, trenutno pa smo bili šele pri četrtem koraku.

Gospodični smo se vseeno prijazno zahvalili in se odpravili čez cesto na Deutsche Bank, kjer so nam ponovno ponudili prostor za čakanje in nam zagotovili, da nikakor ne bomo čakali več kakor deset minut. Tokrat nas je prijazna uslužbenka pustila čakati nekaj dlje, a smo zato smeli pristopiti k njej v prav poseben separé, kjer nam je ponudila tudi kavico, ki pa smo jo zaradi časovne stiske seveda zavrnili. Po nekaj več kot tridesetih minutah prijetnega klepeta sva odšla iz razdelka kot ponosna lastnika študentskega računa pri DB, za katerega ne rabiva plačati nobene upravnine. V uporabo brezplačno dobiva tudi spletno bančništvo ter terminale, kjer lahko prav tako brez provizije poravnava položnice. Le izpiske morava vsakih šest tednov natisniti na terminalu, drugače nama jih seveda prijazno pošljejo na dom, za kar pa si vzamejo nekaj deset centov napitnine.

Navdušeni nad tako plodnim dnem smo se odločili, da nadaljujemo v prihodnjih dneh. Najina knjigica Die ersten Schritte in Chemnitz je tako nemirno čakala na naju, da se nisva pustila dolgo prepričevati in sva kaj kmalu nadaljevala po njenih korakih.

Po zelo plodnem tri četrt-urnem pogovoru s predstavnico Patenprogramma smo se odpravili na občino, kjer smo se z listkom za čakanje postavili v vrsto. Tu pa so že čakali nekateri naši so-erasmusovci. Ker so bili tako prijazni, so nam odstopili svoje neuporabljene listke za vrsto in tako smo prišli na vrsto še nekoliko hitreje. Zelo prijetna uslužbenka na okencu je najine podatke ponovno vnesla v računalnik in nama ob koncu zaželela dobrodošlico v Chemnitzu in naju obvestila, da sva sedaj tudi uradno začasno v Chemnitzu.

Sedaj pa naju čaka le še obisk zavarovalnice, kjer nama bodo izdali potrdilo, da je imava v domači deželi zadostno zavarovanje in da Nemčiji ne bo potrebno plačevati za najine morebitne zdravstvene usluge. S tem papirjem bova tako izpolnila vse pogoje za vpis na TU Chemnitz, kamor se bova tako lahko vpisala z vsemi poprej pridobljenimi papirji.

One Reply to “Papirček sem, papirček tja”

  1. CrazyJogurt says:

    Ja dougcajt vama ni 🙂 Tist uradno zacasno u Chemnitzu mi je usec :). Drgac sva pa z Andrejm gledala slike in sva ugotovila d nama je sam ena usec in se ta (sklepava po majci od simobila) je slovenka…
    Upam d se bosta kmali resla use te papirologije.

Leave a Reply