V pričakovanju

Izpitno obdobje se nezadržno približuje, v zraku se počasi že začenja čutiti napetost, delno zaradi obveznosti, ki nas še čakajo, v precejšnji meri pa tudi zaradi vedno bolj prisotnega dejstva, da se čas našega skupnega druženja tukaj v Chemnitzu počasi izteka.

Je pa to verjetno primeren čas, da nekaj malega napišem še o tukajšnjem šolskem sistemu, oz. bolje rečeno načinu dela na TU Chemnitz (za druge nemške ustanove seveda ne morem govoriti).

Zentrale Hörsaal und Seminargebäude

Prva opaznejša razlika je vidna že pri delitvi in poimenovanju letnikov, ki so tukaj za polovico krajši, torej semestri. S Tino sva tako v 5. oz. 7. semestru. Tudi urnik je za nas, razvajene ‘Kranjčane’, korak nazaj v srednjo šolo. Predavanja enega predmeta potekajo preko celotnega semestra, za razliko od Kranja, kjer imamo, recimo temu, izredni način študija, torej dva, tri predmete na enkrat, po končanih predavanjih sledijo izpiti in nato naslednji predmeti. Izpiti nas tukaj tako vsi čakajo na koncu.

Predavanja v večini niso dosti drugačna (razen jezika seveda) od naših. Nekateri profesorji znajo zanimiveje predstaviti snov, drugi spet nekoliko slabše, kar se pogosto pozna tudi na številu prisotnih. Seveda udeležba zavisi tudi glede na obveznost predmetov. Podobno kot v Sloveniji so tudi tu nekateri predmeti obvezni, nekaj malega pa je izbirnih. Bolonjskega sistema še ni, vsaj kar se ECTS točk tiče, ne. Le-te so trenutno postavljene le za tuje študente, da lahko izpolnijo pogoje matičnih ustanov, kar pa se pozna tudi na nekonsistentnosti in precejšnji zmedi pri določanju in ugotavljanju, koliko je kateri predmet vreden. V večini primerov je odvisno kar od profesorjev samih.

Größten Hörsaal der UniGlede na to, da je na celotni univerzi nekaj več kot 10.500 študentov, porazdeljenih med osem različnih fakultet, so nekatere predavalnice resnično velike in predavanja posluša tristo do štiristo študentov hkrati, največja predavalnica pa sprejme kar sedemsto slušateljev. Po drugi strani pa poteka nekaj mojih predmetov v bolj, recimo temu, intimnem okolju, s po petimi do desetimi študenti. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je kar tretjina študentov, torej nekaj manj kot tri tisoč, tujih študentov.

Če še nekoliko subjektivno ocenim način dela tukaj, bi skoraj lahko trdil, da je naš sistem nekoliko boljši in bolj urejen. Kot primer lahko podam pregled nad ocenami, opravljenimi izpiti in prijavo na izpit. Na kranjski fakulteti celoten postopek poteka prek interneta. Tukaj je drugače za vsak predmet posebej. Za nekatere je potrebna prijava prek spleta, za druge preko Centralnega izpitnega centra, spet za tretje pa zadostuje kar dogovor s profesorjem. Seveda je za vsak oddelek potreben drug formular. Tina ima tako vse predmete na enem oddelku ene fakultete, sam pa sem imel to srečo pri izbiri predmetov, da imam predmete iz precej različnih oddelkov dveh različnih fakultet. Na srečo za nas tujce obstaja tudi posebna pisarna, kjer nam pomagajo urediti te formalnosti. Si pa lahko predstavljate, kako je vse skupaj izgledalo, ko je Tina uredila in podpisala vse svoje papirje za prijavo na izpit v slabih desetih minutah, sam pa sem podpisal svoj deseti formular skoraj tri četrt ure kasneje. Nočem si niti predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi se želel od izpita kasneje odjaviti …

Nekatera predavanja so posneta kot pomoč pri študijuVelika razlika je tukaj tudi med profesorji in docenti. Sam sem dobil občutek, da so profesorji kot nekakšne velike živine, ki delajo bog-si-ga-vedi kaj, med tem ko večino predavanj in vaj vodijo docenti. Če je tukajšnji naziv docent enak slovenskemu, ali je to samo poimenovanje za naše asistente, nisem uspel ugotoviti, imam pa občutek, da so nekje vmes. Iz študentskih vrst pa docenti ponavadi izberejo še demonstratorje oz. tutorje, kot jih imenujejo tukaj, ki potem pomagajo ostalim študentom, če le-ti naletijo na pretrd oreh.

Članek o Consultingu na tu-chemnitz.dePrecej pogost pojav pa so tudi gostujoči profesorji. Eden izmed mojih predmetov, Consulting, je bil tako sestavljen iz več delavnic oz. workshopov, kjer so gostujoči predavatelji in predstavniki stroke predstavili različne plati obravnavane snovi. Naša naloga pa je bila priprava rešitev za dva različni podjetji in predstavitev ugotovljene rešitve. Kot nagrado za najboljšo skupino je bilo obljubljeno pripravništvo v podjetju Accenture, iz katerega je vodja delavnice tudi prihajal. Z našo rešitvijo nam je uspelo prepričati tako profesorja, kot g. Burtona, tako da smo kot zmagovalna ekipa dobili možnost za plačano pripravništvo nekje v Evropi, odvisno od tekočih projektov podjetja. Kratek članek o tem je bil objavljen tudi na spletni strani univerze (tiskana različica članka [pdf]).

Mednarodni študentje

Kot kaže smo kot tujci še vedno precej zanimivi, saj sem se v teh nekaj mesecih tukaj pojavil v medijih večkrat, kot doma v celem življenju 😉 O količini seminarskih nalog in izpitih pa morda kdaj drugič …

Slikovni material iz arhiva TU Chemnitz

Leave a Reply